A) Opisno jezikoslovje B) Fonologija C) Sintaksa D) Zgodovinsko jezikoslovje
A) Izumrtje jezika B) Pridobivanje jezikov C) Jezikovna izolacija D) Jezikovni stik
A) Stara Grčija B) Starodavni Egipt C) Starodavna Kitajska D) Starodavna Mezopotamija
A) Dravidski B) Indoevropski C) Afroazijski D) Kitajsko-tibetanski
A) Germanski B) Slovanski C) Keltski D) Romantika
A) avstronezijski jezik B) Uralščina C) Indoevropski D) Khoisan
A) Sintaksa B) Pragmatika C) Etimologija D) Morfologija
A) Baskije B) Francoski C) Kitajski D) Svahili
A) Notranja rekonstrukcija B) Sinhroni princip C) Princip uniformnosti D) Primerjalna metoda
A) Sinhronna analiza B) Notranja rekonstrukcija C) Primerjalna metoda D) Masovna primerjava leksičnega gradiva
A) Notranja rekonstrukcija B) Diakrona analiza C) Sinhrona analiza D) Primerjalna metoda
A) Sledijo istemu vzorcu kot šibki glagoli. B) To so ostanki popolnoma rednega sistema notranjih sprememb samoglasnikov. C) Nepredvidni so zaradi sodobnih jezikovnih pravil. D) Vedno so veljali za nepravilne.
A) Pel ↔ pel ↔ zapel B) Skok ↔ skočil C) Tek ↔ tekel → teče D) Hoditi → hodil
A) Sinhrona analiza B) Rekonstrukcija predhodnih jezikov C) Psiholingvistika D) Etimologija
A) Arheološki dokazi B) Zgodovinski zapisi C) Linguistični dokazi D) Genetski dokazi
A) Primerjalna metoda B) Masovna leksikalna primerjava C) Sinhrona analiza D) Notranja rekonstrukcija
A) Sociolingvisti niso raziskovali starejših obdobij. B) Gramofoni so snemali samo govor. C) Ni obstajalo pisnih jezikov. D) Pisni zapisi vedno zaostajajo za govorom pri odrażanju jezikovnih sprememb.
A) 10.000 let B) 15.000 let C) 20.000 let D) 5.000 let
A) Samo genetsko poreklo. B) Obe možnosti: posojanje besed in genetsko poreklo. C) Uporaba podobnih abeced. D) Samo posojanje besed.
A) Diakronična analiza B) Sinhronična analiza C) Psiholingvistika D) Primerjalna filologija
A) Analiza evolucijskega izvora jezika. B) Formuliranje pravil, ki opisujejo vzorce tvorjenja besed skozi čas. C) Primerjava sprememb v sintaksi med neljudskimi jeziki. D) Preučevanje strukture povedi in načel za konstruiranje povedi.
A) Če se govorijo v istem geografskem območju. B) Zaradi konvergence in posojanja. C) Če imajo skupen besedni zaklad. D) Če imajo podobne pisave.
A) Konvergentna evolucija vključuje posojanje lastnosti, medtem ko genetski izvor nakazuje skupni izvor. B) Ni nobene razlike; oba izraza pomenita isto stvar. C) Konvergentna evolucija se nanaša na spremembe v izgovoru, medtem ko se genetski izvor nanaša na besedni zaklad. D) Konvergentna evolucija lahko vodi do nastanka novih jezikov, medtem ko genetski izvor tega ne povzroča.
A) Roman Jakobson B) Ferdinand de Saussure C) Noam Chomsky D) Edward Sapir |