A) Spooky akcija na daljavo B) Kvantna prepletenost C) Dvojnost valov in delcev D) Valovna funkcija
A) Kvantni bit, ki je lahko v superpoziciji ali prepleten. B) Elementarni delec v atomskem jedru C) Površina kvantnega sistema D) Enota za kvantizirano energijo
A) Napovedi prihodnjega stanja kvantnega sistema B) Lastnosti sistema, ki jih je mogoče izmeriti. C) Teoretični koncepti, ki jih ni mogoče neposredno opazovati D) Virtualni delci, ki vplivajo na snov.
A) Računalnik, ki uporablja kubite za izvajanje izračunov na podlagi kvantnih načel. B) Programska oprema, ki simulira kvantno mehansko obnašanje C) Računalnik, optimiziran za hitre internetne povezave D) Naprava za nadzor atomskih reakcij v elektrarnah
A) Elektroni krožijo okoli jedra v diskretnih energijskih nivojih B) Orbitale so opredeljene z verjetnostjo najdbe elektrona C) Elektroni in protoni imajo kvantizirane momente D) Atomi so sestavljeni iz pozitivno in negativno nabitih delcev
A) Postopek pretvorbe klasičnih bitov v kvantne bite B) Povečanje prepletenosti med delci C) Izguba kvantne koherence in prehod v klasično vedenje D) Razvoj kvantnih algoritmov za šifriranje
A) Dokazuje zakon o ohranitvi energije B) Dokazuje dvojnost valovanja in delcev svetlobe in snovi. C) Določa hitrost svetlobe v vakuumu D) Prikazuje obnašanje elektronov v magnetnem polju
A) Ciklično gibanje delcev B) Pojav, pri katerem delec prehaja skozi potencialno oviro C) Prenos podatkov prek kvantnih računalnikov D) Ustvarjanje virtualnih delcev v pospeševalnikih delcev
A) Z uporabo skritih spremenljivk. B) Kot približek, ki velja v običajnih razmerah. C) Z uporabo načela nedoločnosti. D) Z ignoriranjem valovno-delčne dvojnosti.
A) Heisenbergovo načelo B) Načelo negotovosti C) Einsteinova teorija D) Pravilo Planckove konstante
A) Isaac Newton, Albert Einstein, James Clerk Maxwell B) Galileo Galilei, Johannes Kepler, Tycho Brahe C) Niels Bohr, Erwin Schrödinger, Werner Heisenberg, Max Born, Paul Dirac D) Richard Feynman, Stephen Hawking, Roger Penrose
A) Planckov izrek B) Einsteinova relativnost C) Bellov izrek D) Heisenbergov načelo nedoločnosti
A) Kompleksna števila, linearna algebra, diferencialne enačbe, teorija grup. B) Samo klasična mehanika. C) Osnovna aritmetika in geometrija. D) Samo statistika.
A) Kolaps kvantnega stanja B) Načelo superpozicije C) Valovno-delčna dualnost D) Načelo nedoločnosti
A) Je komutativen. B) Ni determinističen. C) Je unitaren. D) Je nelinearen.
A) Atom vodika B) Atom helija C) Sistem z več elektroni, ki nima analitične rešitve D) Kompleksna biološka molekula
A) [X^, P^] = ℏ B) [X^, P^] = -iℏ C) [X^, P^] = 0 D) [X^, P^] = iℏ
A) ψ_A + ψ_B. B) ψ_A * ψ_B. C) (ψ_A)2 ⊗ (ψ_B)2. D) ψ_A ⊗ ψ_B.
A) Projekcijske mere. B) Vektorji stanja. C) Zapletena stanja. D) Zmanjšane matrike gostote.
A) Vektorji stanja. B) Pozitivne operatorne vrednostne mere (POVM). C) Matrike gostote. D) Zapletena stanja.
A) Valovna mehanika B) Formulacija integralne poti Feynmana C) Teorija transformacij D) Matrična mehanika
A) Vsak hermitski operator B) Načelo delovanja C) Ohranljiva opazljiva količina D) Hamiltonov operator (H)
A) U(t) = Ht/ħ B) U(t) = e-iHt/ħ C) U(t) = eiHt/ħ D) U(t) = iHt/ħ
A) (ℏk² / (2m)) e^(i(kx - ℏkt)) B) (1 / 2m) P² C) (πa⁻¹ / 4) e^(-x² / (2a)) D) -(ℏ² / (2m)) d² / dx²
A) e-ak² / 2 B) (1/√(2π)) ∫ eikx dk C) ℏk D) -(ℏ2 / (2m)) d² / dx²
A) -(ℏ2 / (2m)) d² / dx² B) ψk, 0 C) (1/√(2π)) ∫ eikx dk D) e^(i(kx - ℏk²t / (2m)))
A) Celoten prostor B) Zunaj škatle C) Določeno območje D) Na mejah
A) Ločevanje spremenljivk B) Metoda lestvenih operatorjev C) Variacijska metoda D) Teorija motenj
A) Vir fotonov. B) Delovanje faznega regulatorja. C) Delovanje optičnega delilnika. D) Detektor.
A) |α|² + |β|² = 1 B) |α|² * |β|² = 1 C) |α|² - |β|² = 1 D) |α| + |β| = 1
A) Minkovski prostor B) Fazni prostor C) Hilbertov prostor D) Evklidski prostor
A) Valovne funkcije B) Hermitski operatorji C) Lastne vrednosti D) Unitarne matrike
A) Kvantizacija B) Deherenca C) Zapletenost D) Superpozicija
A) Poskus z dvojno režo B) Razprševanje Rutherford C) Fotoelektrični efekt D) Poskus Stern-Gerlach
A) Graviton, ki prenaša gravitacijsko silo. B) W boson, ki prenaša šibko jedrsko silo. C) Foton, ki prenaša elektromagnetno silo. D) Gluon, ki prenaša močno jedrsko silo.
A) Kvantna polja B) Gravitačne valove C) Omrežja spinov D) Nitke
A) 1859 B) 1900 C) 1925 D) 1803
A) Julius Plücker B) Eugen Goldstein C) Michael Faraday D) Johann Wilhelm Hittorf
A) Albert Einstein B) Max Planck C) Niels Bohr D) Gustav Kirchhoff
A) 1899 B) 1915 C) 1925 D) 1900
A) Niels Bohr B) Erwin Schrödinger C) Max Born D) Albert Einstein
A) Erwin Schrödinger B) Louis de Broglie C) Max Born D) Werner Heisenberg
A) 1925 B) 1923 C) 1930 D) 1926
A) Peta Solvayeva konferenca B) Mednarodni kongres fizike C) Prva Solvayeva konferenca D) Simpozij o kvantni mehaniki
A) Julius Plücker B) J. J. Thomson C) Michael Faraday D) Eugen Goldstein
A) Max Born B) Arnold Sommerfeld C) Werner Heisenberg D) Pascual Jordan
A) Številne discipline B) Splošna relativnost C) Termodinamika D) Samo klasična fizika |