A) Søren Kierkegaard B) John Dewey C) Ludwig Wittgenstein D) David Chalmers
A) Jean-Paul Sartre B) Jacques Derrida C) Friedrich Nietzsche D) Gottlob Frege
A) Logični pozitivizem B) Nihilizem C) Strukturalizem D) Duhovnost nove dobe
A) David Hume B) Friedrich Hayek C) Edmund Gettier D) Henri Bergson
A) Michel de Montaigne B) Bertrand Russell C) Karl Marx D) Simone Weil
A) Francoski B) Angleščina C) Latinščina D) Nemščina
A) Martin Heidegger B) Michel Foucault C) Ludwig Wittgenstein D) Simone de Beauvoir
A) Grčija B) Združeno kraljestvo C) Nemčija D) Francija
A) Kontinentalna filozofija B) Analitična filozofija C) Fenomenologija D) Egzistencializem
A) Metafizika in ontologija B) Etika in moralnost C) Jezik in pomen D) Estetika in umetnost
A) Bertrand Russell B) Franz Brentano C) Gottlob Frege D) Ludwig Wittgenstein
A) Etična presoja. B) Usmerjenost ali 'o čem' določenega mentalnega stanja. C) Lastnosti fizičnega pojava. D) Intenzivnost mentalnega stanja.
A) Logični pozitivizem B) Hegelianizem C) Šola Brentana, vključno z Husserlom in Meinongom D) Egzistencializem
A) W. V. O. Quine B) Saul Kripke C) Alexius Meinong D) Wilfrid Sellars
A) Logični empirizem B) Kontinentalni idealizem C) Meinongianizem D) Analitični realizem
A) Kazimierz Twardowski B) Rudolf Carnap C) David Lewis D) G. E. Moore
A) Alexius Meinong B) Franz Brentano C) Wilfrid Sellars D) Gottlob Frege
A) Matematični dokaz. B) Obstoj fizičnega pojava. C) Značilnost mentalnih pojavov, ki vključuje objekt v sebi. D) Etično načelo.
A) Fizični pojavi B) Resnični, neobstojni objekti C) Empirične opazovalnice D) Logične konstrukcije
A) Logična doslednost B) Namernost (intencionalnost) C) Empirični dokazi D) Fizična prisotnost
A) Analitična filozofija se ukvarja z estetiko, medtem ko se kontinentalna filozofija ukvarja z matematiko. B) Analitična filozofija se osredotoča na tehnično analizo, medtem ko je kontinentalna filozofija bolj literarna. C) Analitična filozofija poudarja etiko, medtem ko kontinentalna filozofija poudarja logiko. D) Analitična filozofija se osredotoča na metafiziko, medtem ko se kontinentalna filozofija osredotoča na znanost.
A) Empirizem B) Fenomenologija C) Logizem D) Racionalizem
A) Osnovni zakoni aritmetike B) Filozofija aritmetike C) Temelji aritmetike D) Begriffsschrift (Konceptualni zapis)
A) Logičnost B) Empirizem C) Racionalizem D) Psihologizem
A) Gottlob Frege B) Georg Cantor C) Richard Dedekind D) Giuseppe Peano
A) Jutarnja zvezda in večerna zvezda. B) Dve različni zvezdi. C) Planet Venera. D) Dva različna nebesna telesa.
A) F. H. Bradley B) George Boole C) Richard Whately D) William Hamilton
A) Richard Whately, George Boole B) F. H. Bradley, T. H. Green C) Hugh MacColl, Charles Sanders Peirce D) Bertrand Russell, G. E. Moore
A) Empirizem B) Logični atomizem C) Pragmatizem D) Britanski idealizem
A) T. H. Green B) F. H. Bradley C) G. E. Moore D) Bertrand Russell
A) Empirizem. B) Logični atomizem. C) Hegelianizem, ker je bil nejasen. D) Pragmatizem.
A) Logični holizem B) Notranje relacije C) Realizem, ki temelji na zdravemu razumu D) Neohegeljanstvo
A) 1910 B) 1901 C) 1903 D) 1905
A) Univerzalni pojmi B) Abstraktni pojmi C) Skrivne določene opise D) Kazalnice, kot sta "to" ali "tisto"
A) Drugi Fregejev paradoks B) Paradoks lažnivca C) Zenonove paradokse D) Descartesov zli duh
A) Nejasnost obsega B) Teorija identitete C) Nejasnost kvantifikatorjev D) Predikatna logika
A) Gottlob Frege B) Alfred North Whitehead C) John Stuart Mill D) Ludwig Wittgenstein
A) Metafizika procesa B) Teorija tipov C) Filozofija idealnega jezika D) Logični atomizem
A) Tractatus B) Logični atomizem C) Process and Reality D) Principia Mathematica
A) Delo 'Tractatus Logico-Philosophicus'. B) Delo 'Principia Mathematica'. C) Teorija 'Logičnega atomizma'. D) Delo 'Process and Reality'.
A) Hans Reichenbach B) Moritz Schlick C) Rudolf Carnap D) Friedrich Waismann
A) Logika časovne relacije B) Argument o posledicah C) Paradoks lažnivca D) Načelo zadostnega razloga
A) Sellars B) Carnap C) Russell D) Wittgenstein
A) Druga svetovna vojna B) Politični pritiski komunistične stranke C) Ekonomske reforme iz 70. let D) Kulturna revolucija
A) Marxov zgodovinski materializem B) Liberalna egalitarna distributivna pravičnost C) Liberalni libertinizem D) Pravni pozitivizem
A) David Lewis B) John Anderson C) Samuel Alexander D) J.N. Findlay
A) 'Proletarska nesloboda' B) 'Negativna svoboda' C) 'Pozitivna svoboda' D) 'Distributivna pravičnost'
A) Rigidni označevalci. B) Fleksibilni opisi. C) Sintetične konstrukcije. D) Analitični pojmi.
A) Semantična vzpon B) Logični vzpon C) Epistemološki vzpon D) Metafizični vzpon
A) Edmund Gettier B) Jan Łukasiewicz C) JC Beall D) Graham Priest
A) Perdurantizem B) Libertarianizem C) Determinizem D) Inkompatibilizem
A) Teorija tipov. B) Procesna metafizika. C) Predikatna logika. D) Metoda tablic resničnosti.
A) W. V. O. Quine B) Carnap C) Kant D) Sellars
A) Ekspresivizem B) Teorija napake C) Emotivizem D) Univerzalni preskriptivizem
A) Russellova teorija opisov B) Teorije zaznavnih podatkov C) Kartezijski dualizem D) Avstrijski realizem
A) Odvzem vseh dvomov o obstoju znanja. B) Uporaba načel zaprtosti pri razmišljanju o znanju. C) Odgovarjanje na vprašanje 'kaj vemo?' preden odgovorimo na vprašanje 'kako vemo to?' D) Poudarek na metodoloških merilih.
A) Moritz Schlick B) Otto Neurath C) Rudolf Carnap D) Hans Reichenbach
A) David Lewis B) Derek Parfit C) Bernard Williams D) John Locke
A) Sistem dokazovanja. B) Algoritem. C) Sintakso. D) Semantiko.
A) 'Deontološka oživitev' B) 'Aretaični preobrat' C) 'Konsekvencialistična ponovna vzpostavitev' D) 'Emotivistična sprememba'
A) Karl Popper B) John Rawls C) Matthew Kramer D) G. A. Cohen
A) Saul Kripke. B) Bertrand Russell. C) Ludwig Wittgenstein. D) Willard Van Orman Quine.
A) Avstrijski realizem B) Teorije senzornih podatkov C) Kartezijski dualizem D) Russellova teorija opisov
A) Odprta družba in njeni sovražniki (The Open Society and its Enemies, 1945) B) Osnovna pravica živali (Animal Liberation, 1975) C) Teorija pravičnosti (A Theory of Justice, 1971) D) Anarhija, država in utopija (Anarchy, State, and Utopia, 1974)
A) David Lewis B) John McTaggart C) Arthur Prior D) Charlie Broad
A) Karl Popper B) David Lewis C) J.N. Findlay D) John Anderson
A) Empirizem B) Logični pozitivizem C) Metafizično razmišljanje D) Pragmatizem
A) Axel Hägerström B) Georg Henrik von Wright C) Ernst Mally D) Eino Kaila
A) G. E. Moore B) Robert Nozick C) Wittgenstein D) Fred Dretske
A) Liberalni egalitarizem B) Analitični marksizem C) Pravni pozitivizem D) Filozofija običajnega jezika
A) Quine B) Alvin Goldman C) Michael Huemer D) Roderick Chisholm
A) Nelson Goodman B) Stanisław Leśniewski C) Peter Van Inwagen D) David Lewis
A) Rešujejo vsa filozofska vprašanja. B) Ponujajo celovit sistem logičnega atomizma. C) Izražajo celotnost dejanskih stanj. D) Vse njegove trditve so na koncu brez smisla.
A) Ontološka zaveza B) Teorija redundance C) Teorija semantike D) 'Nosilec resnice'
A) Ernest Sosa B) Roderick Chisholm C) Quine D) Alvin Goldman
A) Zgodovinski materializem B) Liberalizem prostega trga C) Živalske pravice D) Pravni pozitivizem
A) Saul Kripke. B) Carnap. C) Ruth Barcan Marcus. D) Willard Van Orman Quine.
A) Liang Qichao B) Tscha Hung C) Hong Qian D) Zhang Shenfu
A) G. E. Moore B) Wittgenstein C) Nelson Goodman D) Chisholm
A) Napaka Descartesa B) Strawsonova predpostavka obstoja C) Austinova teorija govornih dejanj D) Hägerstrmov idealizem
A) Modalna logika. B) Logika kvantifikatorjev. C) Predikatna logika. D) Deontična logika.
A) Frank Ramsey B) Ludwig Wittgenstein C) John Wisdom D) Piero Sraffa
A) Tscha Hung B) Liang Qichao C) Zhang Shenfu D) Jin Yuelin
A) John Rawls B) Robert Nozick C) Henry Sidgwick D) Thomas Nagel
A) Distributivna pravičnost B) Samokontrola C) Omejenost svobode pri proletariatu D) Absence prisile
A) John Wisdom B) Rush Rhees C) Frank Ramsey D) Piero Sraffa
A) Druga faza B) Četrta faza C) Tretja faza D) Prva faza
A) Alvin Goldman B) Roderick Chisholm C) Ernest Sosa D) Quine
A) John Anderson B) J.N. Findlay C) Karl Popper D) David Lewis
A) Miselni eksperiment z hroščem v škatli. B) Ambivalentna slika race in zmaja. C) Problem izključevanja barv. D) Linguisticna lestev.
A) Modra knjiga B) Filozofske raziskave C) Nekaj opomb o logični obliki D) Tractatus Logico-Philosophicus
A) Mind B) Erkenntnis C) Philosophical Review D) Analysis
A) Načelo zadostnega razloga B) Utemeljena resnična prepričanja C) Znanje o znanju D) Logični pluralizem
A) Fenomenalni konzervatizem B) Epiistemologija vrednot C) Koherentizem D) Kausalna teorija znanja
A) 1956 B) 1920 C) 1945 D) 70. leta
A) G. E. Moore B) R. M. Hare C) Philippa Foot D) Elizabeth Anscombe
A) Ernst Mally B) Eino Kaila C) Georg Henrik von Wright D) Axel Hägerström
A) Bil je ubit od svojega nekdanjega študenta, Hansa Nelböcka. B) Postal je profesor na Univerzi v Oxfordu. C) Objavil je pomembno delo o logičnem pozitivizmu. D) Pobegnil je v Združene države Amerike.
A) Odgovarjanje na vprašanje 'Kako vemo?' preden odgovorimo na vprašanje 'Kaj vemo?' B) Uporaba indukcije pri filozofskih problemih. C) Osredotočenost na posamezne primere znanja. D) Odvzemanje vseh trditev o znanju. |