A) Raziskovanje vedenja rastlin in živali. B) Študij ekonomskih sistemov v družbi. C) Raziskovanje interakcije in vedenja posameznikov v družbenih skupinah. D) Študija telesnega gibanja v družbenem okolju.
A) Načelo, da so očividci bolj pripravljeni posredovati v nujnih primerih. B) Teorija, da je za družbene interakcije vedno potrebnih več udeležencev. C) Ideja, da ljudje raje opazujejo družbene dogodke, kot da bi v njih sodelovali. D) Pojav, pri katerem je manj verjetno, da bodo posamezniki pomagali v nujnih primerih, če so prisotni drugi.
A) Ne vpliva na družbeno vedenje. B) Pomembno je le v poklicnem okolju. C) Namenjen je predvsem zabavi. D) Je bistvenega pomena za izmenjavo idej in vzpostavljanje odnosov.
A) Nagnjenost k prilagajanju stališč, prepričanj in vedenja stališčem, prepričanjem in vedenju skupine. B) Ideja, da v skupini vedno prevlada individualno mnenje. C) Kršenje družbenih norm, da bi izstopali. D) Koncept neupoštevanja družbenih vrednot.
A) Politična moč družbene skupine. B) Finančno premoženje posameznika v družbenem kontekstu. C) Fizične strukture v skupnosti. D) Mreže odnosov med ljudmi, ki omogočajo sodelovanje in socialno kohezijo.
A) Družbena distanciranost B) Socialno podjetništvo C) Družbena razslojenost D) Socializacija
A) Vrednosti B) Norme C) Prepričanja D) Kulture
A) Neenaka porazdelitev virov ali priložnosti v družbi. B) Pravična delitev bogastva v skupnosti. C) Odsotnost družbenih hierarhij. D) Ravnovesje moči med družbenimi skupinami.
A) Empatija B) Sočutje C) Razmislek D) Sočutje
A) Geriatrija B) Gerontologija C) Epidemiologija D) Pedagogika
A) Skladnost B) Skladnost C) Poslušnost D) Odpornost
A) Konflikt v skupini. B) Skupinsko razmišljanje. C) Samostojno sklepanje. D) Individualno razmišljanje.
A) Etnocentrizem B) Predsodki C) Kulturni relativizem D) Stereotipizacija
A) pristranskost, ki služi sama sebi B) Potrditvena pristranskost C) Kognitivna disonanca D) Temeljna napaka pri pripisovanju
A) Teorija, da se družbena realnost ustvarja z interakcijami in zaznavami. B) Praksa ločevanja družbenih skupin. C) Koncept, da so družbene strukture fiksne in nespremenljive. D) Prepričanje, da posamezniki nimajo nobene vloge pri oblikovanju družbe.
A) Emile Durkheim B) Max Weber C) Georg Simmel D) Karl Marx
A) Izključevanje glasov skupnosti v družbenih zadevah. B) vsiljevanje odločitev skupnosti brez posvetovanja. C) Postopek vključevanja članov skupnosti v odločanje in reševanje problemov. D) Praksa individualnega odločanja v skupnosti.
A) Športna ekipa B) Podjetje C) Družina D) Politična stranka
A) Prepričanje, da vedno prevlada mnenje posameznika. B) Izolacija od družbenih stikov. C) Proces, s katerim posamezniki in skupine vplivajo na misli, čustva in vedenje drugih. D) Neupoštevanje družbenih norm.
A) Splet družbenih odnosov, ki jih vzdržujejo posamezniki. B) Ekonomski viri družbene skupine. C) Politična zavezništva v skupnosti. D) Fizična infrastruktura družbe.
A) pristranskost, ki služi sama sebi B) Kognitivna disonanca C) Temeljna napaka pri pripisovanju D) Potrditvena pristranskost
A) Objektivna introspekcija. B) Subjektivna potrditev. C) Deindividuacija. D) Induktivno sklepanje.
A) Družabne skripte B) Vloge spolov C) Kulturne norme D) Spolna usmerjenost
A) Teorija skladnosti B) Homofilija C) Heterofilija D) Teorija raznolikosti
A) Seksizem B) Heteroseksizem C) Rasizem D) Ageizem
A) Akulturacija B) Globalizacija C) Diverzifikacija D) Asimilacija |