A) En sam atom B) Majhna anorganska molekula C) Vrsta kovine D) Velika molekula, sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot.
A) Adicijska polimerizacija B) Razgradnja polimerizacije C) Polimerizacija z odpiranjem obroča D) Kondenzacijska polimerizacija
A) Temperatura, pri kateri se polimer topi B) Temperatura, pri kateri polimer razpade C) Temperatura, pri kateri polimer kristalizira D) Temperatura, pri kateri polimer preide iz steklastega v gumijasto stanje
A) Zmanjšanje gostote polimerov B) Za zmanjšanje dolžine polimerne verige C) Za povečanje topnosti polimerov D) Povečanje mehanske trdnosti in stabilnosti
A) Za sprožitev razgradnje polimerov B) Za zmanjšanje topnosti polimerov C) Spodbujanje kristalizacije polimerov D) Za povečanje mehanske trdnosti in preprečevanje zdrsa polimernih verig
A) Posamezna molekula monomera B) polimer z eno samo ponavljajočo se enoto C) polimer z visoko stopnjo kristaliničnosti D) Polimer, sestavljen iz dveh ali več različnih monomerov.
A) Steklasto stanje velja samo za amorfne polimere. B) Stekleno stanje ne vpliva na lastnosti polimerov C) Stekleno stanje spodbuja prožnost polimerov D) V steklastem stanju je polimer trd in krhek.
A) za izboljšanje ali spreminjanje lastnosti polimerov B) Za razgradnjo polimernih verig C) Za zmanjšanje prožnosti polimerov D) Zmanjšanje trajnosti polimerov
A) Spodbujanje nastajanja majhnih kristaliničnih območij v polimeru B) Za zaviranje prožnosti polimerne verige C) Za zvišanje temperature steklastega prehoda D) Za povečanje topnosti polimerov
A) Za modeliranje konformacije polimerne verige B) napovedovanje mehanskih lastnosti polimerov C) razložiti termodinamiko polimernih raztopin in mešanic D) Določanje kinetike razgradnje polimerov
A) Povečana molekulska masa zmanjšuje viskoznost B) Večja molekulska masa vodi do večje viskoznosti C) Večja molekulska masa povzroča manjšo elastičnost D) Molekulska masa ne vpliva na viskoznost
A) I. M. Lifshitz B) Pierre-Gilles de Gennes C) Flory D) Doi in Edwards
A) Model omejene rotacije B) Model verige, ki se obnaša kot črv C) Realni modeli verig D) Idealni modeli verig
A) Model rotacijskih izomerov B) Model verige, ki se obnaša kot črv C) Veriga s prosto rotacijo D) Model omejene rotacije
A) Fiksni kotni položaji, ki so posledica kemične vezi. B) Boltzmannov faktor, ki temelji na potencialni energiji. C) Dolžina obstojnosti. D) Položaji minimumov v potencialni energiji rotacije.
A) Model verige s prostimi sklepi. B) Model rotacijskih izomerov. C) Model verige v obliki črvov. D) Model nelinijastne elastičnosti za omejeno raztegljivost.
A) Fizika kondenzirane snovi B) Termodinamika C) Statistična fizika D) Kemiija polimerov
A) Usmerjeno gibanje. B) Naključni koraki, ki se izogibajo prekrivanju samega sebe. C) Brownovo gibanje. D) Preprosti naključni koraki.
A) Slabo topilo B) Nobena od zgornjih možnosti C) Topilo theta D) Dobro topilo
A) 1/3 B) 1/4 C) 1/2 D) 3/5
A) Postane idealna veriga. B) Znatno se razširi. C) Obnaša se kot trdna sfera. D) Ustvari fraktalni objekt.
A) Dobro topilo B) Slabo topilo C) Topilo theta D) Nobena od zgornjih možnosti
A) Usmerjena hoja. B) Preprosta naključna hoja. C) Brownovo gibanje. D) Naključna hoja, ki se izogiba samemu sebi.
A) Več kot 100 nm. B) Približno 50 nm. C) Manj kot 10 nm. D) Natančno 25 nm.
A) 0. B) √N. C) N/b. D) bN.
A) x_rms = √bN. B) x_rms = b√N. C) x_rms = bN. D) x_rms = N/b.
A) Eksponencialna porazdelitev B) Enakomerna porazdelitev C) Binomska porazdelitev D) Gaussova porazdelitev
A) ⟨ri ⋅ rj⟩ = R² B) ⟨ri ⋅ rj⟩ = 3b²δij C) ⟨ri ⋅ rj⟩ = b²δij D) ⟨ri ⋅ rj⟩ = Nδij
A) ⟨R ⋅ R⟩ = N²b² B) ⟨R ⋅ R⟩ = b³ C) ⟨R ⋅ R⟩ = 3Nb² D) ⟨R ⋅ R⟩ = Nb
A) Ω(R) = P(R) / c B) Ω(R) = R / P(R) C) Ω(R) = cR D) Ω(R) = cP(R)
A) S(R) = kB * ln(Ω(R)) B) S(R) = Ω(R) / kB C) S(R) = ln(kB * Ω(R)) D) S(R) = kB * Ω(R)
A) ΔF = TΔS(R) B) ΔF = -TΔS(R) C) ΔF = S(R) / T D) ΔF = kBΔS(R) |