A) Drevesa odločanja B) Teorija iger C) Preverjanje hipotez D) Regresijska analiza
A) Korelacija kaže povezavo med spremenljivkami, vzročnost pa pomeni, da ena spremenljivka neposredno vpliva na drugo. B) Korelacija pomeni močnejše odnose kot vzročnost. C) Korelacija je v ekonometriji enaka vzročnosti D) Vzročnost pomeni zanesljivejšo povezavo kot korelacija.
A) Študija podatkov, zbranih v daljšem časovnem obdobju. B) Razvrstitev ekonomskih spremenljivk C) Analiza podatkov iz ene same časovne točke D) Metoda za napovedovanje prihodnjih gospodarskih gibanj
A) Časovna vrsta podatkov predstavlja entitete, presečni podatki pa čas. B) Presečni podatki se zbirajo v eni časovni točki, podatki časovnih vrst pa se zbirajo skozi čas. C) Podatki iz preseka so zvezni, podatki iz časovnih vrst so kategorični. D) Za napovedovanje se uporabljajo presečni podatki, za analizo pa podatki časovnih vrst.
A) Testiranje endogenosti B) Ocenjevanje razmerja med odvisnimi in neodvisnimi spremenljivkami C) Razvrščanje ekonomskih podatkov D) napovedovanje prihodnjih gospodarskih gibanj.
A) Spremenljivka, ki ima vrednost 0 ali 1 in predstavlja kategorije. B) Spremenljivka s stalno spreminjajočimi se vrednostmi C) Spremenljivka, ki se uporablja za testiranje avtokorelacije D) Spremenljivka, ki se uporablja samo za nelinearno regresijo
A) Heteroskedastičnost B) Endogenost C) Avtokorelacija D) Večkolinearnost
A) Prisotnost izstopajočih vrednosti v podatkih B) Vrsta avtokorelacije C) Merilo negotovosti v regresijski analizi D) Kadar variance členov napake niso konstantne
A) Ostanki so normalno porazdeljeni B) Razpršenost členov napake je konstantna C) Model je linearen D) Členi napake so nepovezani
A) "Synthetic Economics" Henryja Ludwella Moorea B) "Manual of Political Economy" Vilfreda Pareta C) "Mathematical Psychics" Francisa Ysidra Edgewortha D) "Political Arithmetick" sira Williama Pettya
A) Navadna najmanjših kvadratov (OLS) B) Klasični ali frekventistični pristopi C) Generalizirana metoda momentov D) Bayesova statistika
A) Dvosmerna vzročnost B) Manipulacija s podatki za dosego statistično pomembnih rezultatov C) Kolinearnost D) Napak v specifikaciji
A) Econometrica B) Econometric Reviews C) The Journal of Applied Econometrics D) The Review of Economics and Statistics
A) Z povečanjem vzorčne velikosti njihovih raziskav. B) Z popolnim ignoriranjem kritike. C) Z uporabo le zgodovinskih podatkov. D) Z uporabo kvazi-eksperimentalnih metodologij.
A) Osredotoči se izključno na zgodovinske podatke. B) Ignorira statistično analizo v ekonomskih študijah. C) Izluči preproste povezave iz velikih množic podatkov. D) Ustvari zapletene teoretične modele brez uporabe podatkov.
A) Jan Tinbergen B) Ragnar Frisch C) Henry Ludwell Moore D) Udny Yule
A) Napredna statistična programska oprema. B) Velik nabor podatkov. C) Potrebno je poznati hipotetično resničnost. D) Strokovno soglasje.
A) Kvalitativni vpogledi. B) Naključni vzorci. C) Zgodovinski trendi. D) Kontrafaktualna hipoteza.
A) Metoda razlik v razlikah. B) Metoda diskontinuitetne regresije. C) Metoda najmanjših kvadratov. D) Card (1999).
A) Metoda najmanjših kvadratov B) Prekrivajoči se linijski segmenti C) Operativne najmanjše serije D) Optimizirane linearne rešitve
A) Zanesljivost B) Učinkovitost C) Nepristranskost D) Pristranskost
A) Metoda največje verjetnosti B) Bayesova statistika C) Generalizirana metoda momentov D) Metoda najmanjših kvadratov (OLS)
A) Zanesljivost B) Učinkovitost C) Nepristranost D) Pristranost
A) Randomizirana kontrolirana preizkušanja B) Analiza časovnih nizov C) Bayesovska ekonometrija D) Strukturno-kavzalno modeliranje |