A) Stephen Hawking B) Galileo Galilei C) Albert Einstein D) Isaac Newton
A) 299.792.458 metrov na sekundo B) 500.000.000 metrov na sekundo C) 1.000.000.000.000 metrov na sekundo D) 100.000.000 metrov na sekundo
A) Dolžina B) Hitrost svetlobe C) Čas D) Masa
A) Zmanjšuje B) Poveča C) Ostaja konstantna. D) Postane ničelna.
A) Potencialna energija B) Ekvivalenca mase in energije C) Ohranjanje navora D) Sila in pospešek
A) Temna snov B) Plazma C) Svetlobni eter D) Kvantni vakuum
A) Integracija prostora in časa v enoten kontinuum B) Kvantna prepletenost C) Vesoljsko potovanje skozi čas D) Nadomestne dimenzije
A) Zakon o ohranitvi energije B) Zakon vztrajnosti C) Kvantna prepletenost D) Načelo relativnosti
A) Galileo Galilei B) James Clerk Maxwell C) Albert Einstein D) Isaac Newton
A) 1895 B) 1905 C) 1915 D) 1925
A) So invariabilni (enaki). B) Spreminjajo se z hitrostjo. C) Spreminjajo se glede na položaj opazovalca. D) Odvisni so od pospeška.
A) Gibalne ure delujejo enako. B) Gibalne ure delujejo hitreje. C) Gibalne ure se ustavijo. D) Gibalne ure delujejo počasneje.
A) Dogodka izginejo. B) Dogodka se zgodita v različnih časovnih točkah. C) Dogodka ostajata hkrati. D) Njuno zaporedje se obrne.
A) Raven srednje šole B) Raven podiplomskega študija C) Univerzitetna raven D) Raven osnovne šole
A) E=mc B) E=c/m² C) E=m/c² D) E=mc²
A) Evklidska geometrija B) Newtonova geometrija C) Lorentzova geometrija D) Galilejeva geometrija
A) L B) c C) E D) m
A) Newtonova transformacija B) Lorentzova transformacija C) Evklidska transformacija D) Galilejeva transformacija
A) Galilejeva transformacija B) Evklidska geometrija C) Relativistične korekcije D) Newtonova mehanika
A) Hitrosti se ne seštevajo več na preprost način. B) Razdalje med dvema dogodkoma, ki jih merijo opazovalci v gibanju, se razlikujejo. C) Dogodki, ki se zdita sinhrona enemu opazovalcu, morda niso sinhroni drugemu. D) Čas, ki ga merijo opazovalci v gibanju med dvema dogodkoma, se razlikuje.
A) Raztezanje časa se ne pojavlja. B) Dogodki se zdijo sinhronizirani za vse opazovalce. C) Skrčenje dolžine je izničeno. D) Vizualne opazbe vedno prikazujejo dogodke, ki so se zgodili v preteklosti.
A) Galilejeva geometrija B) Evklidska geometrija C) Newtonova geometrija D) Lorentzova geometrija
A) 1905 B) 1864 C) 1632 D) 1887
A) Poskus FitzGerald-Lorentz B) Poskus Maxwella C) Poskus Michelson-Morley D) Einsteinova raziskava iz leta 1905
A) 1915 B) 1887 C) 1864 D) 1907
A) Z uporabo ure z enakomerno periodičnostjo v referenčnem sistemu. B) Z meritvami pospeškov. C) Z opazovanjem sprememb v hitrosti. D) Z uporabo samo prostorskih koordinat.
A) Pospešek. B) Hitrost svetlobe. C) Referenčni sistem. D) Dogodek.
A) Albert Einstein. B) Isaac Newton. C) Henri Poincaré. D) James Clerk Maxwell.
A) Galilejevi diagrami B) Minkovski diagrami C) Einsteinovi diagrami D) Njutonovi diagrami
A) Os 'x' B) Os 'ct' C) Nobena os ni narisana navpično. D) Obe osi sta narisani navpično.
A) arcsec(β) B) arcsin(β) C) arctan(β) D) arccos(β)
A) Raztezanje časa. B) Skrčenje po načelu Lorentza. C) Ekvivalenca mase in energije. D) Sagnacov učinek.
A) Kot nepremične v njegovem referenčnem sistemu. B) Kot potovanje po vijugasti poti. C) Kot gibanje počasneje od hitrosti svetlobe (c). D) V naravnost navzgor in navzdol.
A) Albert Einstein. B) Paul Langevin. C) Niels Bohr. D) Isaac Newton.
A) Ker vsak dvojček prejme vse signale, poslane od drugega, kljub različnim izkušnjam. B) Ker se med potjo komunicirata v realnem času. C) Dvojček, ki potuje, pošlje več signalov, kot jih prejme. D) Dvojček, ki ostane na mestu, ne prejme nobenih signalov.
A) Relativistično seštevanje hitrosti B) Lorentzova transformacija C) Skrčenje dolžine D) Raztezanje časa
A) Δx' = Δx * γ B) Δx = Δx' * γ C) Δx' = Δx / γ D) Δt' = Δt / γ
A) Δx = γΔx' B) Δt' = 0 C) Δx' ≠ 0 D) Δt' ≠ 0
A) Učinki časovne razteznosti. B) Rotacija Thomasa ponuja rešitev. C) Nemogočnost potovanja hitreje od svetlobe. D) Samo skrajšanje dolžine.
A) Ni predvidenega premika. B) To je posledica odklona svetlobe. C) Premik je odvisen od popolnega vlečenja etra. D) Premik bi bil posledica korekcije glede na čas potovanja svetlobe.
A) Korekcija glede na čas potovanja svetlobe B) Popolno povlečenje etra C) Relativistična odklon svetlobe D) Delno povlečenje etra
A) Prejeta frekvenca ostane nespremenjena. B) Prejeta frekvenca se zmanjša. C) Prejeta frekvenca se poveča. D) Frekvenca je odvisna od medija.
A) 1,5 sekunde B) 3,1 sekunde C) 4 sekunde D) 2 sekundi
A) 5 let B) 6,5 leta C) 10 let D) 12 let
A) 100.000 let B) 40.000 let C) 58.000 let D) 80.000 let
A) 100.000 let B) 148.000 let C) 200.000 let D) 150.000 let
A) γ je neodvisen od hitrosti. B) γ = tanh(φ). C) γ = cosh(φ). D) γ = sin(φ).
A) A⋅B = A0B0 - (A→ ⋅ B→). B) A⋅B = A0B0 - A1B1 - A2B2 - A3B3. C) A⋅B = A0B0 + A1B1 + A2B2 + A3B3. D) A⋅B = A0B0 + (A→ ⋅ B→).
A) Samo časovno usmerjeni in prostorsko usmerjeni. B) Odvisni izključno od prostorskih komponent. C) Časovno usmerjeni, prostorsko usmerjeni ali ničelni (svetlobni). D) Pravokotni, vzporedni ali pravokotni.
A) Širjenje valov B) Termodinamika C) Kvantna mehanika D) Splošna relativnost
A) Newtonov potencial B) Gravitačni potencial C) Coulombov potencial D) Potencial Liénarda-Wiecherta
A) Klein-Gordonova enačba B) Diracova enačba C) Schrödingerjeva enačba D) Heisenbergov načelo nedoločnosti
A) 1905 B) 2005 C) 1964 D) 1923
A) Univerzalna založba University of California Press B) Založba Nauka, Moskva C) Univerzalna založba Princeton University Press D) Založba TU Delft OPEN Books
A) Wolf, Peter; Petit, Gerard B) Rindler, Wolfgang C) Alvager, T.; Farley, F. J. M.; Kjellman, J.; Wallin, L. D) Darrigol, Olivier
A) O elektromagnetizmu gibajočih se teles B) Relativnost: posebna in splošna teorija C) Zur Elektrodynamik bewegter Körper D) Pomen relativnosti
A) Physical Review A B) Isis C) Scholarpedia D) Physics Letters
A) Paul Tipler B) Harvey R. Brown C) Sergey Stepanov D) Lawrence Sklar
A) Mehanika in relativnost B) Relativistični svet C) Klasična mehanika in posebna relativnost D) Moderna fizika (4. izdaja)
A) Rindler, Wolfgang B) Wolf, Peter; Petit, Gerard C) Darrigol, Olivier D) Alvager, T.; Farley, F. J. M.
A) 2005 B) 1977 C) 2018 D) 2026
A) De Gruyter B) TU Delft OPEN Publishing C) Oxford University Press D) Princeton University Press
A) Wolf, Peter; Petit, Gerard B) Rindler, Wolfgang C) Alvager, T.; Farley, F. J. M. D) Darrigol, Olivier
A) Wolfgang Rindler B) T. Alvager C) Peter Wolf; Gerard Petit D) Olivier Darrigol
A) Robert Katz B) Richard Feynman C) Stephen Hawking D) Carl Sagan
A) MathPages – Razmišljanja o relativnosti B) Bondi-jeva K-računska metoda C) Opombe Hogga o posebni relativnosti D) Kalkulator relativnosti: posebna relativnost
A) Zvočni posnetek: Cain/Gay (2006) – Astronomy Cast B) Fundacije Grega Egana C) Kalkulator relativnosti: posebna relativnost D) Einstein Online
A) Opombe Hogga o posebni relativnosti B) Kalkulator relativnosti: posebna relativnost C) MathPages – Razmišljanja o relativnosti D) SpecialRelativity.net
A) Opombe Hogga o posebni relativnosti B) Kalkulator relativnosti: posebna relativnost C) Audio: Cain/Gay (2006) – Astronomy Cast D) Einsteinova svetloba
A) S pogledom na Einsteina B) Simulator posebne relativnosti Warp C) Relativnost v realnem času D) hitrost svetlobe
A) Hitrost svetlobe B) Simulator posebne relativnosti z možnostjo prehitevanja svetlobne hitrosti C) Skoraj kot Einstein D) Relativnost v realnem času |