A) Navorni moment B) Pospeševanje C) Hitrost D) Momentum
A) Povezava med navorom in kotnim pospeškom B) Delo, ki ga opravi predmet, je enako spremembi njegove kinetične energije C) Opredelitev potencialne energije D) Sila, ki je potrebna, da se predmet giblje s stalno hitrostjo.
A) Mehanska energija B) Kinetična energija C) Gravitacijska potencialna energija D) Momentum
A) Predmet mora imeti ničelno gibalno silo. B) Neto sila in neto navor, ki delujeta na predmet, sta enaka nič C) Predmet mora biti v mirovanju D) Predmet mora imeti konstantno hitrost
A) Ostaja konstantna. B) Poveča C) Zmanjšuje D) Ne ohranja se in se pretvarja v druge oblike energije, kot je toplotna energija.
A) W = Fd B) F = ma C) E = mc2 D) p = mv
A) Masa boba B) Začetna hitrost C) Dolžina nihala D) Kot sprostitve
A) Sila je enaka masi krat pospešek B) Energija se vedno ohranja C) Za vsako akcijo obstaja enaka in nasprotna reakcija D) Predmet v mirovanju ostane v mirovanju
A) F = ma B) T = Fd C) a = Δv / Δt D) α = Δω / Δt
A) Nove fizike ali splošnejšega okvira kot je Newtonova mehanika. B) Koncepta skalarnih veličin. C) Novega nabora fizikalnih zakonov. D) Aplikacije v teoriji kaosa.
A) Stopnje prostosti B) Krivčaste koordinate C) Generalizirane koordinate D) Kartezijske koordinate
A) Posplošene koordinate qr B) Vsak pospešek ak C) Lagrangeova gostota D) Potencialna energija
A) Hamiltonova značilna funkcija W(q). B) Lagrangeova funkcija L. C) Kanonični impulz P. D) Akcija S.
A) konfiguracijski prostor B) diagram gibalne količine C) fazni portret D) Hamiltonova mapa
A) 2N B) 4N C) 3N D) N
A) Generalizirana sila B) 4-gradient C) Kinetična energija D) Potencialna energija
A) Kartezijske hitrosti B) Generalizirane hitrosti C) Stopnje prostost D) Omejitve
A) Hamiltonova krivulja B) fazna pot C) Lagrangejeva trajektorija D) linija momenta
A) ci (i = 1, 2, 3...) B) xi (i = 1, 2, 3...) C) ri (i = 1, 2, 3...) D) qi (i = 1, 2, 3...)
A) Statistične. B) Skleronomične. C) Reonomične. D) Holonomične.
A) Odvisno od omejitev, ki so uporabljene B) Enako kot število krivičnih koordinat C) N D) 3, ne glede na N
A) Dinamične. B) Ne-holonomične. C) Reonomične. D) Scleronomične.
A) 2-dimenzionalni kompleksni prostor B) 3-dimenzionalni imaginarni prostor C) N-dimenzionalni realni prostor D) 1-dimenzionalni realni prostor
A) Klasične dinamične spremenljivke postanejo kvantni operatorji, označeni z klobuki (^) . B) Klasične dinamične spremenljivke ostanejo nespremenjene. C) Klasične dinamične spremenljivke se nadomestijo z matrikami. D) Klasične dinamične spremenljivke postanejo skalarna polja.
A) Holonomične omejitve. B) Neholonomične omejitve. C) Skleronomične omejitve. D) Reonomične omejitve.
A) Euler-Lagrangeove enačbe B) Hamiltonove enačbe C) Schrödingerjeva enačba D) Newtonov drugi zakon
A) Scleronomne omejitve. B) Holonomne omejitve. C) Neholonomne omejitve. D) Reonomne omejitve. |