A) Merjenje pH tal B) Ocenjevanje potresne odpornosti struktur C) Izračun prometne nosilnosti pločnika D) Določitev optimalne vsebnosti vlage za zgoščevanje tal
A) Trdnost pri stiskanju B) Kemična sestava C) Indeks zbitosti D) Sposobnost prepuščanja vode
A) Analiza sit B) Neposredni strižni preskus C) Test zgoščevanja s proktorjem D) Test Atterbergove meje
A) Velikost delcev in plastičnost B) Modul elastičnosti C) Gostota D) Barva
A) Dinamična obremenitev B) Torzijska obremenitev C) Navpična obremenitev D) Bočna obremenitev
A) Preprečevanje premikanja tal in erozije. B) Povečanje rodovitnosti tal C) Kanaliziranje odtekanja padavinske vode D) Povečanje gostote tal
A) Izboljšanje estetike projekta B) Oblikovanje arhitekturnih elementov C) Ocena stroškov gradnje D) ugotavljanje morebitnih nevarnosti in njihovo zmanjševanje
A) Temelj splava B) Mat temelj C) Temeljenje na pilotih D) Plitvo temeljenje
A) Strižna trdnost B) Indeks plastičnosti C) Atterbergove meje D) Specifična teža
A) Utrditev tal, ločevanje materialov in odvodnjavanje B) Analizirajte pretok podzemne vode C) Podpora strukturnim obremenitvam D) Merjenje pH tal
A) Oblikovanje razsvetljave B) Hidroizolacija C) Konsolidacija in okrepitev D) Ogrevanje in hlajenje
A) Stena iz pločevinastih pilotov B) Konzolna stena C) Armiranobetonska stena D) Gravitacijska stena
A) Dinamika tal B) Gradbeništvo C) Geotehnika D) Geoinženirstvo
A) Inženirstvo okolja B) Strojništvo C) Kemijsko inženirstvo D) Gradbeništvo
A) Naftne platforme B) Mostovi C) Pregrade D) Avtoceste
A) Teorija Mohra-Coulomba B) Rankinova teorija tlaka zemlje C) Darcyjev zakon D) Načelo učinkovite obremenitve
A) Kdaj se uporablja za gradnjo. B) Kdaj dejavniki vplivajo na njegovo stabilnost, kar ga sprva naredi stabilnega. C) Kdaj na njem ne raste noben rastlinje. D) Kdaj je popolnoma raven.
A) Henry Darcy B) Charles Coulomb C) Henri Gautier D) Christian Otto Mohr
A) Betonske plošče. B) Georešetke. C) Kovinski stebri. D) Lesene nosilne grede.
A) Pregrade. B) Zidovi za zadrževanje tal. C) Izolacija električnih žic. D) Ceste.
A) Vzorcevanje s pomočjo batne naprave. B) Vrtine z velikim premerom. C) Standardni preizkus penetracije. D) Naprava za vzorčenje Sherbrooke.
A) Starodavni Egipčani B) Starodavni Mezopotamci C) Starodavni Grki D) Civilizacija Induskega doline
A) Rankinova teorija tlaka zemlje B) Coulombova teorija tlaka zemlje C) Mohr-Coulombova teorija D) Darcyjev zakon
A) Vzorcevalnik tipa Sherbrooke. B) Standardni prehodni test z uporabo vzorcevalnika z debelimi stenami. C) Vzorcevalniki s stiskalnim mehanizmom in cevjo z tankimi stenami. D) Izvrtine z velikim premerom.
A) Standardni prehodni test. B) Vzorcevanje zamrznjene podlage z vrtanjem. C) Vzorcevalnik Sherbrooke (za vzorcevanje blokov). D) Vzorcevalniki s batom.
A) Absence katerega koli pobočja. B) Poenostavljena geometrija meje. C) Neskončno število slojev zemlje. D) Kompleksna geometrija meje.
A) Podzemni tuneli. B) Naravni ribniki. C) Visokogradnje. D) Umetno oblikovana pobočja.
A) Termodinamika B) Hidrologija C) Geofizika D) Geologija
A) Zaustavitev gradnje za nedoločen čas. B) Nadaljevanje dela brez sprememb. C) Ignoriranje nesklanjanj. D) Sprememba načrta glede na dejanske razmere.
A) Povečanje strukturne kompleksnosti. B) Doseganje večje splošne ekonomičnosti brez ogrožanja varnosti. C) Zmanjšanje stroškov, ne glede na vse. D) Ignoriranje okoljskih dejavnikov.
A) 20. stoletje B) 19. stoletje C) Najkasneje leta 2000 pr. n. št. D) 18. stoletje
A) Načrt projekta brez tveganj. B) Načrt, zasnovan za najverjetnejše pogoje. C) Podroben načrt proračuna. D) Poročilo o vplivu na okolje.
A) Standardni prebojni test. B) Vzorčniki s stiskalnico. C) Izvrtine z velikim premerom. D) Blokovni vzorčnik Sherbrooke.
A) Krepitev s geosintetičnimi materiali, kot so geoceli in geomreže. B) Uporaba lesenih plošč. C) Povečanje nosilne zmogljivosti tal. D) Porazdelitev obremenitev na večjo površino.
A) Karl von Terzaghi B) William Rankine C) Henry Darcy D) Charles Coulomb |