A) Prepričanje, da znanje pridobimo predvsem z izkušnjami. B) Prepričanje, da je znanje subjektivno. C) Prepričanje, da je skepticizem ključ do znanja. D) Prepričanje, da znanje pridobimo predvsem z razumom.
A) Znanje, ki je neodvisno od izkušenj. B) Znanje, ki je negotovo. C) Znanje, ki je subjektivno. D) Znanje, ki temelji na čutnem zaznavanju.
A) Stališče, da resnice ni mogoče spoznati. B) Stališče, da je resnica subjektivna. C) Stališče, da je resnica relativna. D) Stališče, da resnica ustreza resničnosti.
A) Stališče, da je resnica relativna. B) Stališče, da je resnica tisto, o čemer se skupina ljudi strinja. C) Stališče, da je resnica nedosegljiva. D) Stališče, da je resnica univerzalna.
A) Resnica je subjektivna in se razlikuje od človeka do človeka. B) Resnica je za ljudi nedosegljiva. C) Resnica je skladnost med propozicijo in resničnostjo. D) Resnica je tisto, o čemer se skupina ljudi strinja.
A) V procesu sklepanja lahko dokaze prezremo. B) Dokazi le ovirajo prizadevanje za znanje. C) Dokazi niso potrebni za oblikovanje prepričanj. D) Dokazi imajo ključno vlogo pri utemeljevanju prepričanj kot resničnih ali verjetnih.
A) Stališče, da sta resnica in znanje relativna za posameznike ali kulture. B) Stališče, da sta resnica in znanje absolutna. C) Prepričanje, da je skepticizem neupravičen. D) Zavračanje vseh oblik znanja.
A) Aristotel B) Kant C) Platon D) Descartes
A) Problem usklajevanja nasprotujočih si prepričanj. B) Problem iskanja logične podlage za utemeljitev induktivnega sklepanja. C) Problem razlikovanja med resnico in lažjo. D) Problem opredelitve absolutne resnice.
A) upravičenost, ki je negotova. B) opravičilo, ki je neodvisno od izkušnje. C) Opravičilo, ki je subjektivno. D) Utemeljitev na podlagi čutnega zaznavanja.
A) Razum ovira iskanje resnice. B) Razum je bistvenega pomena v procesu pridobivanja in potrjevanja znanja. C) Razum je pri iskanju znanja nepomemben. D) Razum vodi do subjektivnih prepričanj.
A) opravičilo, ki je neločljivo povezano s človeško naravo. B) Opravičilo, ki temelji na čustvih. C) Opravičilo, ki temelji na izkušnjah. D) Opravičilo, ki je samoumevno.
A) Zgodovinska epistemologija B) Formalna epistemologija C) Socialna epistemologija D) Epistemologija, ki temelji na naravoslovnih metodah
A) Formalni orodji iz logike. B) Empirične metode in odkritja. C) Skupnostni vidiki znanja. D) Zgodovinski pogoji znanja.
A) Zgodovinska epistemologija B) Formalna epistemologija C) Epistemologija, ki upošteva naravne in družbene dejavnike D) Socialna epistemologija
A) Kitajska filozofija B) Indijska filozofija C) Grška filozofija D) Srednjevekovje
A) Deklarativno znanje (znanje o dejstvih) B) Analitične resnice C) Praktično znanje (znanje o tem, kako) D) Poznavanje (znanje skozi izkušnjo)
A) Ravi B) David Hume C) Willard Van Orman Quine D) Marta Vieira da Silva
A) Instrumentalna vrednost. B) Subjektivna vrednost. C) Notranja vrednost. D) Objektivna vrednost.
A) Pragmatistična. B) Objektivna. C) Relativna. D) Subjektivna.
A) Introspekcija B) Percepcija C) Razum D) Spomin
A) Razum B) Spomin C) Pričevanje D) Introspekcija
A) Osporevalec B) Podpornik C) Potrditev D) Potrditev
A) Odprtost B) Odvzem C) Gotovost D) Pričevanje
A) Razumevanje B) Racionalnost C) Gotovost D) Izjava znanja
A) Zanesljivost B) Eksternalizem C) Epistemologija vrednot D) Internalizem
A) Immanuel Kant B) John Stuart Mill C) Georg Wilhelm Friedrich Hegel D) Charles Peirce
A) Kartezijanci B) Empiristi C) Akademski skeptiki D) Pirronovi skeptiki
A) Asanga B) Vasubandhu C) Dharmakirti D) Nagarjuna
A) Edmund Gettier B) Linda Zagzebski C) Ernest Sosa D) Alvin Goldman
A) Skeptičnost B) Empirizem C) Racionalizem D) Pragmatizem
A) Dvomi B) Skrbnost C) Izjava D) Gotovost
A) John Locke B) Baruch Spinoza C) Gottfried Wilhelm Leibniz D) René Descartes
A) J. L. Austin B) Karl Popper C) A. J. Ayer D) Edmund Husserl
A) Reliabilizem B) Epistemologija, ki se osredotoča na kreposti C) Internalizem D) Evidencializem
A) Fundamentalni koherentizem B) Fundamentalizem C) Infinitizem D) Koherentizem
A) Skeptičnost glede obstoja zunanjega sveta B) Metafiški skepticizem C) Moralni skepticizem D) Verski skepticizem
A) Argument o sanjah. B) Argument o 'jaz mislim, torej sem'. C) Ontološki argument. D) Kosmološki argument.
A) Racionalizem B) Egzistencializem C) Skeptičnost D) Empirizem
A) Gotovost B) Natančnost C) Modrost D) Dvome
A) Ko se kažejo intelektualne vrednote. B) Ko je rezultat zanesljivih procesov. C) Ko je v skladu z zunanjimi dejavniki. D) Ko ga podpirajo dokazi v posameznikovi misli.
A) David Hume B) John Locke C) George Berkeley D) Thomas Hobbes
A) Wang Yangming B) Gaṅgeśa C) Anzelm iz Canterburyja D) Al-Ghazali
A) John Stuart Mill B) Immanuel Kant C) Georg Wilhelm Friedrich Hegel D) Charles Peirce
A) Alvin Goldman B) Edmund Gettier C) Ernest Sosa D) Linda Zagzebski
A) René Descartes B) John Locke C) David Hume D) Immanuel Kant
A) Temeljijo izključno na senzoričnem zaznavanju. B) Uporabljajo fiksne standarde v različnih kontekstih. C) Vključujejo razlikovanje od relevantnih alternativ. D) So odvisne od konteksta.
A) Neoplatonizem B) Skeptičnost C) Epikurejstvo D) Stoicizem
A) Budistična filozofija B) Ajñana C) Neoplatonizem D) Nyaya
A) Metodološki skepticizem B) Pragmatizem C) Fenomenologija D) Logični pozitivizem
A) Prirojene kategorije B) Čutilne informacije C) Tabula rasa (prazna plošča) D) Empirični dokazi
A) Prirojene ideje B) Samo logična dedukcija C) Racionalna intuicija D) Čutilni vtis
A) John Stuart Mill B) Georg Wilhelm Friedrich Hegel C) Charles Peirce D) Immanuel Kant
A) Skeptiki B) Epikurejci C) Stoiki D) Neoplatonizem
A) Thomas Aquinas B) Peter Abelard C) Anselm iz Canterburyja D) William iz Ockhama
A) Ibn Sina B) al-Farabi C) Al-Ghazali D) Averroes
A) Zdrav razum in naravoslovje. B) Teorija verjetnosti. C) Empirična opazovanja. D) Introspekcija in refleksija.
A) Prazna plat B) Vrojenje ideje C) Senzorični vtisi D) Empirično znanje
A) Mozi B) Mencij C) Konfucij D) Xunzi
A) Mozi B) Konfucij C) Mencius D) Xunzi
A) Anzelm iz Canterburyja B) Viljem iz Ockhama C) Tomaž Akvinski D) Peter Abelard
A) G. E. Moore B) Bertrand Russell C) Ludwig Wittgenstein D) A. J. Ayer
A) G. E. Moore B) A. J. Ayer C) Ludwig Wittgenstein D) Bertrand Russell
A) Vloga intuicije pri oblikovanju znanstvenih teorij. B) Določanje etičnih posledic znanstvenih odkritij. C) Raziskovanje estetske vrednosti znanstvenih modelov. D) Kako posamezne opazovalne ugotovitve lahko podpirajo splošne znanstvene zakone. |