A) Cerebelum. B) Hipokampus. C) Brocovo in Wernickejevo področje. D) Prefrontalni korteks.
A) Motorične spretnosti. B) Reševanje problemov. C) Glasbene sposobnosti. D) Jezikovno razumevanje.
A) Noam Chomsky. B) B.F. Skinner. C) Jean Piaget. D) Lev Vigotski.
A) Ideja, da obstaja omejeno starostno obdobje, v katerem lahko oseba usvoji jezik z znanjem, podobnim materinščini. B) Prepričanje, da se jezika naučimo izključno s posnemanjem. C) Teorija, da na razvoj jezika vplivajo izključno socialni stiki. D) Koncept, da se lahko ljudje brez težav učijo več jezikov hkrati.
A) Rentgensko slikanje. B) Ultrazvok. C) Funkcionalno slikanje z magnetno resonanco (fMRI). D) Ehokardiogram.
A) Morfologija. B) Sintaksa. C) Fonologija. D) Pragmatika.
A) Afazija B) Apraksija C) Disleksija D) Disgrafija
A) Pragmatika. B) Sintaksa. C) Fonetika. D) Semantika.
A) Sledenje očem B) Opazovanja vedenja C) Posnetki EEG D) Magnetna resonanca
A) Disgrafija B) Afazija C) Disleksija D) Apraksija
A) Sintaksa. B) Pragmatika. C) Fonetika. D) Sociolingvistika.
A) Proces priklica spomina. B) Zavedanje in razumevanje lastnih miselnih procesov. C) sposobnost zaznavanja subtilnih jezikovnih odtenkov. D) Študij pisnega jezika.
A) Vrtnarska tehnika, povezana z učenjem jezikov. B) Metoda za ustvarjanje zapletenih jezikovnih struktur. C) Psihološki okvir za preučevanje zaznavanja jezika. D) Teorija v psiholingvistiki, ki se osredotoča na skladenjsko dvoumnost pri obdelavi stavkov.
A) Študij starih jezikov. B) Razvoj edinstvenega jezikovnega narečja. C) Hitro pridobivanje besedišča v novem jeziku. D) Postopna izguba znanja jezika zaradi manjše uporabe ali izpostavljenosti.
A) Kognitivni proces prehajanja med dvema jezikoma med pogovorom. B) Teorija razvoja jezika. C) Uporaba strojnega prevajanja v dvojezičnih skupnostih. D) Študij antičnih dvojezičnih besedil.
A) Prepričanje, da je jezik nespremenljiv. B) Ideja, da jezik vpliva na kognicijo. C) Teorija, da jezik izvira iz skupnega korena. D) Koncept, da jezik in kultura nista povezana.
A) Morfologija. B) Fonetika. C) Nevrolingvistika. D) Sintaksa.
A) Napake pri združevanju elementov nakazujejo naključno tvorbo besed. B) Morfologsko kompleksne besede so sestavljene iz združenih morfema. C) Besede so iz pomnila pridobljene kot celote. D) Morfemi nimajo vloge pri oblikovanju besed.
A) Fonetika. B) Morfologija. C) Linguisticna relativnost. D) Sintaksa.
A) Psihološke ankete. B) Eksperimenti z opazovanjem vedenja. C) Računalniška tehnologija, ki uporablja modele nevronskih mrež. D) Terensko lingvistično delo.
A) Premik morfema B) Izmenjava fonemov C) Mešanje D) Leksična substitucija
A) Izmenjava B) Perseveracija C) Substitucija D) Anticipacija
A) Naloga leksikalne odločitve. B) Paradigma sledenja gibanju oči. C) Vizualna paradigma. D) Semantična aktivacija.
A) Psikoanaliza B) Behaviorizem C) Etnologija D) Kognitivna znanost
A) Hipoteza o univerzalni gramatiki. B) Hipoteza o prirojeni naravi. C) Behavioristična hipoteza. D) Hipoteza o nastajanju (emergentizem).
A) Naloge, ki merijo čas reakcije B) Pragi zaznavnih razlik (JND) C) Testi kategorizacije D) Tehnike nevroobrazovanja
A) 1936 B) 1946 C) 1959 D) 1954
A) Mentalistične teorije B) Emergentizem C) Inatistična perspektiva D) Behavioristična perspektiva
A) Kognitivni model B) Psikoanalitični model C) Behavioristični model D) Humanistični model
A) Naloge, ki preizkušajo vedenje. B) Naloge, ki preizkušajo nevrološke funkcije. C) Naloge, ki preizkušajo kognitivne procese. D) Naloge, ki uporabljajo računalniške metode.
A) Naloga dokončevanja povedi. B) Naloga spominjanja. C) Naloga poimenovanja slik. D) Naloga odločanja glede besed (leksikalna odločitev).
A) Govorno produkcijo B) Efekti predhodne obdelave C) Razumevanje povedi D) Kodiranje besed
A) Rayner (1978) B) Chomsky C) Fodor D) Tanenhaus in sodelavci (1995)
A) Konceptualizacija B) Artikulacija C) Formulacija D) Izvedba
A) Predvidevanje B) Premik morfeme C) Zamenjava D) Uporabljanje starega vzorca
A) Prirojene lastnosti so bile široko sprejete. B) Prirojene lastnosti so bile videne kot izključno biološke. C) Prirojene lastnosti so bile smatrane za nepomembne. D) Prirojene lastnosti niso bile priznane.
A) Behaviorizem nasproti psihoanalizi B) Kvalitativne nasproti kvantitativnim raziskovalnim metodam C) Narava nasproti okolju pri kognitivnem razvoju D) Prirojeni nasproti pridobljenim vedenjem
A) Premik morfema B) Zamenjava fonemov (spunerizem) C) Združitev D) Zamenjava
A) Jacob Kantor B) Nicholas Pronko C) Noam Chomsky D) Edward Thorndike
A) Kot vedenje, ki je pridobljeno le preko učenja. B) Kot nekaj, kar nima pomembnega vpliva na psihologijo. C) Kot čisto kulturni fenomen. D) Kot prirojeno človeško vedenje.
A) Par besed, ki sta semantično povezani. B) Par besed, ki nista povezani. C) Par besed, ki sta fonetično podobni. D) Par besed, ki nista besedi.
A) Edward Thorndike B) Nicholas Pronko C) Jacob Kantor D) Charles E. Osgood
A) Neposredna stimulacija nevronov. B) Nekaj tisoč nevronov na pikslo. C) Milisekundna natančnost pri zaznavi aktivnosti v možganih. D) Razumevanje jezika na kvalitativni ravni. |