A) Športna statistika B) Dodelitev sredstev C) Zgodovinski dogodki D) Vremenski vzorci
A) Fevdalizem B) Socializem C) Kapitalizem D) Komunizem
A) Indeks cen življenjskih potrebščin (CPI) B) Stopnja inflacije C) Trgovinski primanjkljaj D) Bruto domači proizvod (BDP)
A) Politologija B) Makroekonomija C) Sociologija D) Mikroekonomija
A) Oligopol B) Popolna konkurenca C) Monopolna konkurenca D) Monopol
A) Storitve B) Ravnovesje C) Subvencija D) Pomanjkanje
A) Izmenjava B) Presežek C) Pomanjkanje D) Monopol
A) Skupna vrednost vsega proizvedenega blaga B) Naslednja najboljša alternativa, ki se ji je treba odpovedati, ko se sprejme odločitev. C) Dohodek iz zaposlitve D) Cena blaga in storitev
A) Kapital B) Potrošniško blago C) Normalno dobro D) Slabše dobro
A) V latinščini pomeni 'upravljanje s sredstvi'. B) V francoščini pomeni 'študij bogastva'. C) V nemščini pomeni 'znanost o trgih'. D) Iz starogrške besede οἰκονομία (oikonomia), ki pomeni 'način upravljanja gospodinjstva'.
A) Thomas Carlyle B) Adam Smith C) John Stuart Mill D) Jean-Baptiste Say
A) Thomas Carlyle B) Alfred Marshall C) Jean-Baptiste Say D) Adam Smith
A) Na posamezne akterje, kot so gospodinjstva in podjetja. B) Na interakcije na trgu na mikro ravni. C) Na obnašanje ekonomskih akterjev posamezno. D) Na proizvodnjo, distribucijo, potrošnjo, varčevanje in naložbe, ki delujejo kot sistemi.
A) Alfred Marshall B) Lionel Robbins C) Adam Smith D) Jean-Baptiste Say
A) Alfred Marshall B) Adam Smith C) Jean-Baptiste Say D) Nekateri kasnejši komentatorji
A) Thomas Carlyle in Adam Smith B) James M. Buchanan in Ronald Coase C) Gary Becker in Jean-Baptiste Say D) Lionel Robbins in Alfred Marshall
A) Normativna ekonomija se osredotoča na teoretične modele. B) Normativna ekonomija zagovarja, kaj bi moralo biti. C) Normativna ekonomija analizira racionalno vedenje. D) Normativna ekonomija opisuje, kaj je.
A) Področja, kot so kriminaliteta, izobraževanje, zdravstveno varstvo in okolje. B) Samo tržne transakcije in finančni sistemi. C) Čisto teoretični modeli brez praktične uporabe. D) Izključno vladne politike.
A) Aristotel B) Ksenofon C) Beotski pes Hesiod D) Adam Smith
A) Joseph Schumpeter. B) Hesiod. C) Aristotel, zlasti v etiki Nikomahovi. D) Ksenofon.
A) Enotni davež na dohodek lastnikov zemljišč. B) Nakopičenje zlata in srebra. C) Uvoz poceni surovine. D) Zaščitni daji na uvožene tuje izdelke.
A) Nakopičenje zlata in srebra preko trgovine. B) Liberalna politika, ali minimalno vmešavanje države. C) Spodbujanje industrije namesto kmetijstva. D) Zaščitne davčne stopnje za uvožene industrijske izdelke.
A) Tehnološka stagnacija B) Nasičenost trga C) Zmanjšujoči se donosi D) Inflacijski pritiski
A) 1867 B) 1887 C) 1897 D) 1876
A) Ekonomska problematika B) Merjenje celotne koristnosti C) Tržna ravnovesje D) Teorija vrednosti, ki temelji na delu
A) Ohranjanje fiksnega menjalnega tečaja. B) Povečanje stopnje zaposlenosti. C) Nadzor inflacije. D) Nadzor državnih izdatkov.
A) Obe vrsti držav proizvajajo samo nizkotehnološke izdelke. B) Med razvitimi in manj razvitimi državami ne poteka nobeno poslovanje. C) Manj razvite države se specializirajo na visokotehnoloških znanstvenih in tehničnih izdelkih. D) Razvite države proizvajajo visokotehnološke izdelke, medtem ko z manj razvitimi državami poslujejo za izdelke, ki zahtevajo veliko delovne sile.
A) Monetarizem. B) Teorija javnih izbir. C) Keynesova ekonomija. D) Klasična ekonomija.
A) Ponudba je enaka povpraševanju, kar stabilizira ceno. B) Cene nenehno nihajo brez stabilizacije. C) Vedno obstaja presežek blaga. D) Povpraševanje je dosledno večje od ponudbe.
A) John Maynard Keynes B) Thomas Sargent C) Milton Friedman D) Robert Lucas
A) Fiskalna politika B) Monetarna politika C) Inflacija D) Visoka brezposelnost na trgu dela
A) 19. stoletje B) 18. stoletje C) 21. stoletje D) 20. stoletje
A) Lorenzeva krivulja. B) Koeficient variacije. C) Indeks človeškega razvoja. D) Ginijev koeficient.
A) Robert Lucas B) John Maynard Keynes C) Milton Friedman D) Alvin Hansen
A) Dinamična učinkovitost B) Alokativna učinkovitost C) Tehnična učinkovitost D) Paretojeva učinkovitost
A) Mary Paley Marshall B) Lionel Robbins C) Jean-Baptiste Say D) Alfred Marshall
A) Šola v Chicagu B) Avstrijska šola C) Post-keynesianstvo D) Keynesianstvo
A) Keynesovi modeli križišč. B) Monetaristični modeli politike. C) Dinamični stohastični modeli splošne ravnovesja (DSGE). D) Klasični modeli splošne ravnovesja.
A) Šola v Chicagu B) Avstrijska šola C) Keynesianska ekonomija D) Ekonomska znanost o okolju
A) Karl Kautsky, Rudolf Hilferding, Vladimir Lenin, Rosa Luxemburg B) John Maynard Keynes in Milton Friedman C) Alfred Marshall in Paul Samuelson D) Adam Smith in David Ricardo
A) Racionalne pričakovanja B) Keynesianski multiplikacijski učinek C) Laissez-faire kapitalizem D) Ekonomija ponudbe
A) Lucasova kritika B) Friedmanova kritika C) Kritika Hicksa in Hansena D) Keynesova kritika
A) Ne pride do nobene spremembe v tržni dinamiki. B) Nastane presežek, kar povzroči padec cen. C) Povpraševanje presega ponudbo, kar povzroči dvig cen. D) Količina povpraševanja je enaka količini ponudbe.
A) Daniel Kahneman B) Robert Shiller C) Amos Tversky D) Richard Thaler
A) Olajševanje trgovine z zmanjšanjem stroškov transakcij. B) Spodbujanje sistemov menjave. C) Povečanje kompleksnosti transakcij. D) Odstranitev potrebe po ustvarjanju kreditov.
A) Vpliva samo na dolgoročno rast. B) Izključno nadzoruje inflacijo. C) Ni pomembna za ekonomsko stabilnost. D) Lahko vpliva na celotno povpraševanje.
A) Zunanje učinke B) Asimetrije informacij C) Naravni monopol D) Dobrobiti za javnost
A) Elinor Ostrom B) Esther Duflo C) Susan Athey D) Claudia Goldin
A) Regresijska analiza B) Analiza faktorjev C) Deskriptivna statistika D) Analiza skupin
A) Izobraževanje B) Javni parki C) Tehnični monopol D) Zračna onesnaženost
A) Alvin Hansen B) Franco Modigliani C) John Hicks D) Lawrence Klein
A) Asimetrija informacij. B) Averzija do tveganja. C) Moralni hazard. D) Nevitalno izbiranje.
A) Anna Schwartz B) Mary Paley Marshall C) Elinor Ostrom D) Esther Duflo
A) 5% B) 19% C) 75% D) 50%
A) Monopsonija B) Oligopol C) Duopol D) Monopolistična konkurenca
A) Pravila, ki upoštevajo analizo stroškov in koristi B) Spodbujanje monopola C) Porekna rešitve D) Subvencioniranje javnih dobrin
A) Preverljivost hipoteznega modela, ki preživi teste. B) Objava v ugledni reviji. C) Podpora politikov. D) Splošno soglasje med ekonomisti.
A) Dvodimenzionalni grafi. B) Tridimenzionalni modeli. C) Narativne opise. D) Simulacije statistične programske opreme.
A) Oligopol B) Popolna konkurenca C) Monopolistična konkurenca D) Monopol
A) Izolacionizem B) Specializacija C) Diverzifikacija D) Protekcionizem
A) Naravni monopol B) Zunanji učinki C) Asimetrije informacij D) Javne dobrine
A) Politike trgovine B) Politike trga dela C) Monetarna politika D) Ekonomija, osredotočena na ponudbo |